V zadnjem izvodu revije EOL (pokriva področje embalaže (E), okolja (O) in logistike (L)) smo si lahko prebrali članek dr. Darka Dreva o prednostih in slabostih različnih materialov za izdelavo embalaže za živila. V članku z naslovom Neustrezna embalaža je nevarnost za živila smo spoznali nekatere (za nas) nove potencialne probleme plastične oz. polimerne embalaže. Sicer v osnovi plastične materiale omenja kot primerne, vendar samo v optimalni situaciji, torej polimere najvišje kakovosti. Avtor meni, da nam ta kakovost pogosto ni zagotovljena in zagovarja čim zmernejšo uporabo plastike: ''Če ni nujno, je bolje, da se plastični embalaži izognemo.''

Vendar pa želimo v tem prispevku na drugo stran tehtnice postaviti steklo in njegovo primernost za shranjevanje živil. Dr. Drev steklo opiše kot: ''... praviloma najprimernejši material za shranjevanje živil. Je kemijsko stabilno in praviloma ne more priti do izluževanja strupenih snovi v živila.'' Kot problematično opisuje steklo, ki vsebuje svinec, torej določene vrste kristalnega stekla. Kisline v določenih živilih lahko raztapljajo slabo vezani svinec v takšnem steklu v živilo. Flaške so izdelane izključno iz običajnega stekla in ne izlužujejo svinca! Skratka Flaška v vašo vodo ne bo izločala neželenih snovi.

Na spletni strani organizacije FEVE, združenja evropskih proizvajalcev steklene embalaže, navajajo kar nekaj znanstvenih študij, ki potrjujejo, da je steklo najprimernejši material za shranjevanje živil. Nekaj študij in skrajšanih sklepov, spoznanj:

The assessment of total and elemental migration from UK glass containers

''...študija je pripeljala do sklepa, da steklo spada med najbolj inertne materiale v vsakdanji rabi. Zato se uvršča med najbolj varne in visokokakovostne materiale za embaliranje hrane, pijače in medicinskih proizvodov.''

Study of migration of metals from glass into food stimulants

Različne vzorce steklene embalaže so testirali glede nevarnosti migracije težkih kovin – svinca, kadmija, kroma in živega srebra. Vsi rezultati so bili negativno oz. pod dovoljeno mejo.

Baseline Migration Results for Glass
S poskusi v so dokazali, da je steklo material visoke kemične inertnosti.

Steklo je inertno. Zato ne reagira ali absorbira drugih substanc in je najprimernejši material za shranjevanje živil. Je tudi neprepustno – zaradi svoje molekularne strukture ne prepušča plinov. Tudi kisika, kar je pomembno predvsem pri preprečevanju oksidacije živil. Ohranja t.i. organoleptične lastnosti živil, s čimer je zaščiten izvirni okus, izgled, vonj in oblik živil. Celo ameriški svet za boj proti raku je leta 2010 svetoval shranjevanje vode v stekleni ali kovinski (nerjaveče jeklo) embalaži.  

Kljub temu, da smo zgoraj napisali, da se bomo tokrat ukvarjali s steklom, pa se moramo ponovno vrniti na plastiko, ki je žal postala najpogostejša izbira. Zaskrbljujoče je namreč tole razmišljanje dr. Dreva, ki ga je objavil v zaključku prispevka Problematika embalirane vode: ''Pri embaliranju vode in brezalkoholnih pijač je potrebno upoštevati možne negativne vplive embalaže na živila. Mnenja sem, da se le - ti premalo upoštevajo. Vzrokov za to je več. Med njimi izstopa slabo poznavanje polimernih in kompozitnih materialov ter njihove predelave. Ker je nadzor pogosto pomanjkljiv, obstoji možnost, da se zaradi nizkih cen uporabljajo tudi nekvalitetni materiali. Pri tem ni bojazni za mehanske karakteristike, saj jih proizvajalci embalaže in uporabniki redno kontrolirajo. Večji problem so lahko migracije strupenih snovi v vodo.''

Prednosti steklene embalaže? Sicer nekoliko dolgočasno, a preprosto – dejstvo, da v smislu zagotavljanja varnosti in neoporečnosti živil nima nobenih slabosti.